(TO JE POSKUSNA STRAN)
Mah je kopenska rastlina brez pravih cvetov in korenin, ki raste na vlažnih, senčnih krajih. Mahovne vrste (latinsko Bryophyta), v skupnem ocenjenem številu od 15.000 do 25.000 vrst, se pojavljajo na vseh celinah in na vseh mestih, ki omogočajo življenje fotosintetskim rastlinam. Po številčnosti vrst v okviru rastlinskega kraljestva mahovi zasedajo drugo mesto. Le kritosemenk (latinsko Magnoliophyta) je več, okrog 350.000 vrst.
Mah je kopenska rastlina brez pravih cvetov in korenin, ki raste na vlažnih, senčnih krajih. Mahovne vrste (latinsko Bryophyta), v skupnem ocenjenem številu od 15.000 do 25.000 vrst, se pojavljajo na vseh celinah in na vseh mestih, ki omogočajo življenje fotosintetskim rastlinam. Po številčnosti vrst v okviru rastlinskega kraljestva mahovi zasedajo drugo mesto. Le kritosemenk (latinsko Magnoliophyta) je več, okrog 350.000 vrst.
Mahovi so majhne rastline z jasno ločljivima spolno in nespolno fazo, gametofitom in sporofitom. Spolna faza je relativno zapleteno zgrajena haplidna rastlinica, ki jo v laičnem svetu dojemamo kot mah. Za razliko od cevnic (cvetnice in praprotnice), kjer je opazen sporofit, pri veliki večini mahov fizično prevladuje gametofit, ki tudi edini tvori avtotrofno fazo. V njem torej poteka fotosinteza. Sporofit izrašča iz gametofita in od njega dobiva večino potrebnih snovi za rast in razvoj.
Mahovi za razvoj potrebujejo vlažno okolje. Na gametofitu se v največkrat skledasto oblikovanih tvorbah razvijejo moške in ženske spolne celice - gamete. Ob združitvi spolnih celic nastane zigota, ki je diploidna. Na njej se razvije sporofit s sporami, ki dozorijo v pušici. S pomočjo spor se mahovi razširjajo. Iz spore zraste protonema, iz te pa spet gametofit.
Znanstveno se z mahovi ukvarjajo botaniki, natančneje briologi. Na podlagi mnogih raziskav v preteklosti, ki so se naslanjale pretežno na obliko (morfologijo) mahov, so bile ugotovljene določene sorodnosti med posameznimi vrstami. Nastala je sistematika, ki jim v okviru kopenskega rastlinskega kraljestva tako imenovanih višjih rastlin (Embryophyta) določa enotno deblo z imenom mahovi (Bryophyta), deli pa jih na tri večje skupine, in sicer:
- jetrenjaki (Marchantiatae ali Hepaticae)
- rogovnjaki (Anthocerotatae), imenovani tudi rogačarji
- lističnjaki (Bryatae ali Musci) imenovani tudi listnati mahovi
Nekateri rastlinski sistematiki tri naštete skupine uvrščajo v skupno rastlinsko podkraljestvo z latinskim imenom Bryobiotina. Drugi, predvsem genetiki, pa ugotavljajo, da so sorodstva med posameznimi skupinami bolj verjetno drugačna, in da mahovi ne izvirajo iz istega prednika (niso monofiletska skupina). V zadnjih letih se zato uveljavlja sistematika, ki vsako skupino uvrsti v samostojno deblo. Rogovnjake, kot
majhne rastline, v nasprotju z diferneciranimi lističnjaki in
jetrenjaki s samostojnim prevladujočim gametofitom in odvisnim
sporofitom, v samostojno deblo
Anthoceratophyta. Jetrenjaki tvorijo samostojno deblo Hepatophyta (imenovano tudi
Marchantiophyta ali razred Hepaticae). Tako naj bi znotraj debla Bryophyta ostali samo lističnjaki.
Mahovi so pionirske rastline, kar pomeni, da so na neporaslem svetu pogosto prve naseljenke.
V slovenščini, podobno kot v drugih jezikih, se je naziv mahovi uveljavil za vse skupine, zato jih tako obravnavamo tudi na tem mestu.
Viri:
Glime, 2007
Jogan, 2006
Gradstein et al., 2001
Crum, 2001